Sodobna glasba ni vedno prijetna na prvo poslušanje. Včasih zmede, včasih preseneti, a prav v tem je njen čar. Njen čar ni v tem, da bi bila prijetna ali predvidljiva, temveč v svobodi, ki jo ponuja: poslušalec lahko raziskuje zvoke, strukture, tišino – po svoje, umetnik pa ima prostor, da eksperimentira, preizkuša in ustvarja.
Letos je bil New Music Forum v Ljubljani posvečen Johnu Cagu, enemu najbolj radikalnih skladateljev 20. stoletja. Cage je pokazal, da glasba ni omejena na prijetne melodije ali znane ritme. Njegova dela raziskujejo zvok kot material, vsak gib, vsak nenavaden zvok lahko postane del skladbe. Zanj glasba ni bila le ton in harmonija, ampak tudi eksperiment, improvizacija in odkrivanje neznanega.
Posebej fascinantna je njegova ideja “prepariranega klavirja” – klavir, v katerega vstaviš vijake, matice ali gumijaste elemente in s tem spremeniš zvok instrumenta. Sprva je bil to praktičen trik, da je en sam pianist lahko ustvaril raznolik zvočni spekter za plesno koreografijo. Rezultat je neverjeten: en instrument, tisoč zvokov, vsak z lastno zgodbo. Cage je s tem pokazal, da glasba lahko živi kjerkoli in v vsakem zvoku.
V novembru sem imela priložnost nastopiti v Slovenski filharmoniji, kjer smo se poglobili prav v Cageovo filozofijo. Izkušnja je bila edinstvena. Med nastopom sem čutila, kako vsak zvok, tudi najmanjši in nepričakovan, lahko spremeni vzdušje. Občinstvo ni bilo le opazovalec, temveč soustvarjalec – s poslušanjem, s pozornostjo, z odzivi. Prav to je tista magija, ki jo prinaša Cage: glasba se dogaja v trenutku, skupaj z vsemi, ki jo doživljajo.
Sodobna glasba z Johnom Cagom predstavlja intelektualni in čustveni izziv, prostor za eksperiment, za igranje z zvokom in časom, za svobodo interpretacije. Ko nastopaš ali poslušaš, se zavedaš, da vsak zvok lahko pripoveduje zgodbo, vsaka tišina nosi pomen, vsak trenutek pa preseneti. Ravno to dela sodobno glasbo tako fascinantno – vedno te vabi, da raziskuješ in se prepustiš zvoku.
Create Your Own Website With Webador