Svetovni dan opere

25. oktobra praznujemo svetovni dan opere. Nekateri se s tem dnevom tesneje povežemo kot drugi. Tisti, ki se s praznikom povezujemo tesneje, obeležitev tega dne prinese morda dodatno motivacijo, radost in naklonjenost, ki jo bodisi kot poslušalci opernih predstav, ljubitelji opere ali operni umetniki še dodatneje ponotranjimo in izžarevamo.

Tudi sama se prištevam mednje. Kot strastna ljubiteljica opernih del – tako kot poslušalka in gledalka predstav – ter po glasu sopranistka, rada osvojim kakšno novo operno arijo. Še posebej so mi pri srcu tiste hitrejše, igrive in hudomušne vloge, ki v sebi nosijo iskrivost in dodatno energičnost. Takšne, ki poženejo kri po žilah in na odru – pa tudi med publiko – pričarajo obilo vedrine.

Ob svetovnem dnevu opere pa bi postavila vprašanje: "Kaj je opera?"

Marjan Kozina je v monografiji Svet operne glasbe (1962, str. 21) zapisal, da je opera – na kratko in preprosto povedano – »uglasbena drama, sijajna sinteza poezije, drame, likovnih in prostorskih kompozicij, plesa in glasbe, torej konglomerat vseh teh sestavin.«

Kot nova umetniška zvrst je opera nastala pred približno štirimi stoletji, z združitvijo glasbe, gledališča in plesa v Italiji (Oxford University Press, Opera, 2006, str. 15). Njene korenine segajo v zadnje desetletje 16. stoletja, v Firence, kjer je skupina umetnikov in glasbenikov, znana pod imenom Camerata, oblikovala idejo o oživitvi grške drame – tako, da bi zgodbe pripovedovali kot “work in music” oziroma »delo v glasbi«. Do konca stoletja so se Benetke ponašale s kar sedemnajstimi opernimi hišami, kar potrjuje razcvet tega novega umetniškega žanra in njegovo hitro priljubljenost med občinstvom.

Skozi zgodovino se je v operi razvilo več žanrov, ki vsak po svoje odražajo duh časa in slog skladateljev. Med najpomembnejšimi so opera seria (resna opera) in opera buffa (komična opera), pozneje pa tudi opéra comique, grand opéra, verizem, singspiel, opereta in sodobna, eksperimentalna opera. Ti žanri združujejo glasbo, dramatiko, poezijo in oder v različne umetniške oblike, ki poslušalca nagovarjajo bodisi z virtuoznostjo bodisi z iskrenostjo čustev
(povzeto po: Encyclopaedia Britannica, »Opera: Musical Art Form«; The Cambridge Companion to Opera, 2008).

Danes opera, poleg zlitja umetniških oblik, ostaja tudi prostor raziskovanja sodobnih čustev, identitet in družbenih vprašanj. Prepleta tradicijo in inovacijo, klasično lepoto in sodobno eksperimentacijo ter ostaja živa umetnost, ki nas povezuje – skozi glas, zgodbo in čustvo – ne glede na čas, kraj ali jezik.

Gre za izražanje na višji ravni, ki ustvarja občutek zadovoljstva, prinaša radost, svobodo, kreativnost in vedrino. Petje, igranje in ustvarjalnost – naj gre za opero, mjuzikal, pevski zbor, igranje na inštrument, nastop v dramski predstavi, ples ali balet – omogočajo odmik od tehnoloških pritiskov, ki jih vse pogosteje vsiljujejo telefoni, računalniki, tablice in družbena omrežja.

Imeti možnost biti umetnik – bodisi kot profesionalec, ki zna izražati svoj višji jaz in ga deliti s širšim občinstvom, bodisi umetnost početi zgolj zase in si ob tem bogati svoj notranji svet, krepiti samozavest ter tudi negovati svoje duševno zdravje, – je danes pravi privilegij, in menim, da bo z leti to še bolj cenjeno. 

Ob svetovnem dnevu opere z veseljem delim nekaj utrinkov iz svojih odrskih spominov. Komaj čakam in se veselim novih glasbenih priložnosti, ki bodo znova napolnile srce in dušo, in morda s tem delile še to prijetno energijo tudi s kakšnim občinstvom.