Zakaj je okolje ključno, da si lahko to kar si

Ob koncu leta se mnogi, tudi sama, ustavimo in se vprašamo, ali smo leto – z vsemi dnevi in trenutki – res živeli tako, kot smo si želeli. Pretirano analiziranje preteklih reakcij ne koristi, pomembno pa je, da prepoznamo, kaj nam je ustrezalo, kaj ne in se iz tega nekaj naučimo.

Na začetku leta sem si zadala cilje. Veliko se jih je uresničilo, nekateri pa potrebujejo več časa, saj je delo v ozadju pogosto obsežnejše, kot sem si sprva predstavljala. 

To leto me je zaznamoval proces opuščanja – odnosov, okolij in vzorcev, ki so mi jemali več energije, kot so je dajali. Kar nekaj časa sem bila ujeta v okolju, ki zame ni bilo podporno. Pogosto sem se tolažila, krivdo pripisovala sebi in uspehe jemala kot nepomembne. Tak način razmišljanja pa ne vodi nikamor.

Ne govorim o toksičnosti v smislu obsojanja ali iskanja krivca – velikokrat gre preprosto za neskladje. Situacije, kjer moraš biti manj, tišji ali drugačen, da lahko ostaneš del nečesa, se dolgoročno poznajo na počutju, samozavesti in ustvarjalnosti.

Kaj sem opazila pri sebi

Ko sem začela zavestno izbirati okolje in ljudi, sem pri sebi opazila nekaj konkretnih sprememb:

  • manj notranje napetosti – ločitev od okolja, kjer sem se morala ves čas prilagajati, je prinesla občutek osvoboditve in novo energijo;
  • fizična sproščenost – spanec se je izboljšal, telesna napetost zmanjšala, energija pa se je povečala;
  • več jasnosti – lažje prepoznam, kaj mi ustreza in kaj ne, kar omogoča bolj premišljene odločitve;
  • osvobojen glas – glas je stabilen, sproščen in manj nadzorovan, kar je velik napredek, še posebej pri solopetju.

Okolje vpliva bolj, kot si mislimo

Pogosto se osredinjamo na spremembe pri sebi, redkeje pa se vprašamo, ali je okolje, v katerem smo, res podporno. Meni so pomagala naslednja vprašanja: Ali se po druženju z določenimi ljudmi počutim bolj ali manj jaz? Ali se lahko v tem okolju izražam brez nenehnega prilagajanja? Ali moram nekaj dokazovati ali lahko samo obstajam?

Odgovori so pogosto jasnejši, kot si mislimo.

Hvaležnost v majhnih stvareh

Hvaležnost letos ni bila povezana z velikimi dosežki, temveč z vsakdanjimi trenutki - iskanje notranjega miru, iskren pogovor ali občutek, da sem na pravem mestu, tudi če ni vse popolno - in občutki ob tem, ki, a dajejo stabilnost ter prinašajo osebno zadovoljstvo.

Če kaj vzamem s sabo v novo leto

Ni nujno, da potrebujemo novo verzijo sebe. Včasih je dovolj, da: bolj pazimo, komu in čemu dajemo svojo energijo, si dovolimo odstopiti od okolij, kjer se ne počutimo slišane, zaupamo, da občutek v telesu pogosto ve prej kot glava.

Create Your Own Website With Webador